Strokovnjaki s področja psihologije in vedenjskih znanosti opozarjajo, da tradicionalne novoletne zaobljube v 88 odstotkih primerov propadejo, saj se ljudje preveč zanašajo na nezanesljivo moč volje namesto na načrtno spreminjanje navad. Richard Wiseman in drugi psihologi poudarjajo, da so človeški možgani naravno nagnjeni k iskanju novih začetkov, vendar zgolj deklarativna namera ne zadostuje za dolgoročne spremembe. Namesto strogih ciljev v januarju, ko so biološki ritmi zaradi pomanjkanja svetlobe in mraza upočasnjeni, strokovnjaki svetujejo oblikovanje sistemov, ki zahtevajo manj odločanja in več avtomatizacije. Med novejšimi pristopi k osebnemu razvoju se uveljavljajo metode, kot so ustvarjanje seznamov stvari, ki jih ne bomo več počeli, ter poudarek na spanju kot temelju za doseganje vseh ostalih ciljev. Ameriška akademija za medicino spanja (AASM) izpostavlja, da zadostna količina spanca neposredno vpliva na boljšo prehrano in redno vadbo. Hkrati tehnološka podjetja ponujajo nove rešitve, kot so pametni trakovi za lajšanje simptomov PMS, ki ciljajo na izboljšanje produktivnosti v obdobjih, ko biološki dejavniki otežujejo vzdrževanje discipliniranega življenjskega sloga. Psihoterapevti opažajo tudi pojav 'novoletne otožnosti', ki prizadene približno četrtino ljudi. Ti posamezniki čutijo pritisk po nenehnem napredku kot breme, zato strokovnjaki svetujejo premik fokusa na ohranjanje kontinuitete namesto na radikalne osebne preobrazbe. Nekateri svetujejo celo odlog glavnih sprememb do pomladi, ko daljši dnevi in več sončne svetlobe naravno povečajo motivacijo in energijo za soočanje z novimi izzivi.

Psihologi in strokovnjaki za duševno zdravje so razkrili, da večina novoletnih zaobljub ne propade zaradi pomanjkanja močne volje, temveč zaradi neupoštevanja nevroloških procesov pri ustvarjanju navad. Študije kažejo, da se zastavljenih ciljev dolgoročno drži le četrtina ljudi, medtem ko preostali obupajo že v prvih tednih januarja. Raziskave poudarjajo, da so zaobljube pogosto preveč ambiciozne in niso usklajene z dejanskimi vsakodnevnimi vzorci posameznikov. V javnosti se mnenja o učinkovitosti tovrstnih zaobljub močno razlikujejo. Medtem ko nekateri v njih vidijo priložnost za osebno rast in izboljšanje finančnega ali fizičnega stanja, mlajše generacije pogosto dvomijo v njihovo smiselnost. Strokovnjaki svetujejo, naj se posamezniki namesto na drastične spremembe osredotočijo na postopno spreminjanje navad, ki so bolj trajnostne in prilagojene delovanju možganov.